V 1254. dnevu vojne v Ukrajini je ukrajinski predsednik Zelenski potrdil sporazume o orožju z Združenimi državami Amerike. Medtem ko se vojna nadaljuje, je bil Kijev tarča napadov, v katerih je umrlo šest ljudi, več kot 50 pa je bilo ranjenih.

Požari, ki so zajeli Albanijo predvsem v tem mesecu, so uničili približno 26 tisoč hektarjev gozdov in grmičevja. To predstavlja eno največjih požganih površin v zadnjem desetletju. V primerjavi z letom 2023 so požari v prvih sedmih mesecih letošnjega leta uničili skoraj petkrat več površin. Ocenjena škoda presega 161 milijonov evrov.

Ob obali Južne Avstralije se širijo strupene alge, ki uničujejo podvodno življenje z odvzemanem kisika iz vode. Premier zvezne države Južna Avstralija, Peter Malinauskas, je dogodek označil za naravno katastrofo. Za prekomerno razmnoževanje alg so odgovorne visoke temperature in onesnaževanje oceanov. Vlada je zavrnila plačilo dodatnih sredstev za reševanje situacije.

Strupena alga Karenia mikimotoi, ki se je razširila ob obali Južne Avstralije, povzroča zadušitev rib z okvaro škrg in ogroža na stotine morskih vrst. Avstralska vlada je zaradi posledic na turizem in ribištvo sklicala krizni sestanek parlamenta.

V Španiji so se pojavili novi gozdni požari, med njimi eden v Villeni, ki se je razširil tudi na območje Castilla-La Mancha, in drugi v Arroyomolinosu pri Madridu, ki je bil obvladan, vendar je zahteval zaprtje ceste M-413. Gasilci so uspeli stabilizirati požar v Ibiju, ki je prizadel naravni park Font Roja, ter obvladali požar v Villeni. Poleg tega je bila v bolnišnici Virgen de la Luz v Cuenci zaznana okvara, ki je povzročila visoke temperature do 30 stopinj Celzija v nekaterih ambulantah.

Kanadski zvezni uradniki so napovedali visoko tveganje za dodatne požare v avgustu, saj so letos zabeležili že skoraj 3.300 požarov, ki so uničili več kot 55.000 kvadratnih kilometrov površine. Medtem je v Nevadi izbruhnil nov požar Cat Canyon, ki je zajel 8.000 hektarjev, kar pomeni, da zdaj severno od doline Las Vegas gorita dva velika gozdna požara na zveznem zemljišču.

Letošnji gozdni požari v Kanadi so uničili že več kot 5,5 milijona hektarjev površin, kar je več kot je celotna površina Hrvaške. Zabeležili so okoli 3000 požarov, od katerih jih je bilo v petek še 561 aktivnih.

Vrhovno sodišče Šrilanke je lastnike kontejnerske ladje, ki se je potopila leta 2021, odredilo plačilo milijarde dolarjev odškodnine zaradi najhujše pomorske okoljske katastrofe v zgodovini države. Ladja, ki je plula pod singapursko zastavo, je povzročila obsežno onesnaženje, ki je imelo uničujoče posledice za morsko okolje Šrilanke.

Španske plaže ob Gibraltarju in na jugu države so preplavile na tisoče ton braunalg. Gre za agresivno invazivno vrsto iz jugovzhodne Azije, ki naj bi ogrožala lokalno biotsko raznovrstnost. Okoljevarstveniki in strokovnjaki opozarjajo pred okoljsko katastrofo, saj naj bi bil pojav izven nadzora.

Šrilanka je od singapurskega ladjarja zahtevala plačilo milijarde ameriških dolarjev kot odškodnino za pomorsko katastrofo. Ladjar je sprva že poravnal 7,85 milijona ameriških dolarjev za takojšnje čiščenje in kot nadomestilo ribičem, ki so ostali brez sredstev za preživetje.

Ruski napad bi lahko povzročil zrušenje zaščitnega ovoja nad jedrsko elektrarno v Černobilu, opozarja direktor elektrarne. To bi sprostilo radioaktivne snovi in povzročilo veliko okoljsko katastrofo.

Deset let po najhujši okoljski katastrofi v Braziliji, pripadniki avtohtonega ljudstva Krenak še vedno žalujejo za tem, kar imenujejo »smrt reke«. Pripadniki ljudstva Krenak zahtevajo pravico in opozarjajo na uničujoče posledice, ki jih je povzročila katastrofa. Pričakujejo, da bo konferenca COP30 priložnost za opozarjanje na okoljsko problematiko in zahteve po pravični odškodnini.

Londonsko sodišče je razsodilo, da je avstralska rudarska družba BHP Group odgovorna za plačilo odškodnin stotisočim ljudem, ki jih je prizadela porušitev jezu v Braziliji leta 2015. Porušitev je povzročila najhujšo okoljsko katastrofo v državi, pri čemer so bile uničene domorodne skupnosti.

Iran se sooča z najhujšo sušo v zadnjih desetletjih, zaradi česar so oblasti napovedale občasne prekinitve oskrbe z vodo v Teheranu, mestu z 10 milijoni prebivalcev. Padavine v prestolnici so letos najnižje v zadnjih sto letih, polovica iranskih provinc pa že mesece ni imela padavin. Ukrepi naj bi pomagali preprečiti izgube vode, čeprav lahko povzročijo nevšečnosti.

Ruske plaže ob Črnem morju, vključno z letoviščem Anapa, so ponovno prekrite z naftnimi madeži mazuta, le mesec dni po tem, ko so oblasti zaključile čiščenje morskega dna po lanski nesreči tankerjev v Kerški ožini. Prostovoljci poročajo o velikem onesnaženju pri vasi Volna in polnijo vreče s kontaminiranim peskom, medtem ko lokalni guverner zanika prisotnost naftnih madežev.

Gozdni požari še naprej divjajo na jugu Španije, pri čemer je prizadeto območje Ekstremadure ter okolica mest Orense in Leon. Zaradi požarov, ki so se razplamteli med nedavnim vročinskim valom, je bilo evakuiranih več tisoč ljudi, zaprte so ceste, uničenih pa je že več kot 40.000 hektarjev površin.

Španijo je avgusta prizadelo več hudih gozdnih požarov, ki so zajeli več kot 115.000 hektarjev površin. Aktivnih je bilo 38 žarišč, pri čemer je 14 požarov predstavljalo veliko nevarnost. Med prizadetimi območji so Galicija, Kastilja in Leon, Ekstremadura, Asturija in Valencia. V Galiciji se je požar razširil v Kastiljo in Leon, zaradi česar so morali evakuirati 1700 ljudi.